Česen / Allium sativum
Česen je že od davnine cenjen kot zdravilo in začimba. Ime izvira iz keltske besede all, kar pomeni gorenje, oziroma nekaj kar povzroča bolečino. Naši predniki so verjeli, da česen preganja hudobne demone in ščiti pred kačjimi piki. Grški zgodovinar Herodot poroča, da so se pri gradnji egipčanskih piramid delavci prehranjevali s česnom, čebulo in redkvijo kot glavno zelenjavo. V srednjem veku so se prebivalci Evrope z njim vsaj delno varovali pred kugo. Uporabljan je bil od zdravljenja gobavosti do zdravljenja bolečih ušes in naglušnosti.
Sestavine in učinkovine
V česnu se v majhnih količinah nahaja veliko vitaminov, mineralov in elementov v sledovih. V merljivih količinah so najdeni selen in germanij, ki naj bi bila odgovorna za antitumorne učinke, ima tudi najvišjo vsebnost žvepla izmed rastlin rodu Allium. Česen vsebuje okrog 0,5 % eteričnega olja, sestavljenega iz žveplovih učinkovin . V strokih je brezbarvna aminokislina ALIIN, ki je brez vonja in nima nobenega učinka. Ko strok zmeljemo, se sprosti encim ALINAZA, ki povzroči pretvorbo aliina v ALICIN, ki daje zdrobljenemu česnu značilen vonj, hkrati pa mu pripisujejo nekatere farmakološke učinke rastline.
Učinkovanje in uporaba
Delovanje česna je mnogostransko. Po raziskavah, česen zavira nastanek lipidov, preprečuje tudi nastanek ateroskleroze, tako da zavira nalaganje maščob v žilah. Zavira tudi zlepljanje trombocitov in preprečuje nastanek krvnih strdkov, podaljšuje čas strjevanja krvi, povečuje fibrinolitično aktivnost, da se trombi lažje razkrojijo. Najbrž je učinkovitih več spojin, predvsem pa alicin , oziroma AJOEN, ki nastane v kislo katalizirani reakciji dveh molekul alicina, ki ji sledi premestitev.
Znanstveniki Klinično razvojnega centra v New Orleansu so opazili, da veliki odmerki pripravka z 1,3 % alicina znižajo diastolični krvni pritisk. Za sistoličnega pa tega niso mogli statistično dokazati. V neki drugi primerjalni študiji so dosegli znižanje sistoličnega in diastoličnega tlaka s česnovim prahom, terapija s česnovim oljem pa ni pokazala pomebnejših sprememb krvnega pritiska.
Česen naj bi imel tudi sposobnost znižanja kocentracije glukoze v krvi. Opazili so povečanje koncentracije serumskega insulina in izboljšano skladiščenje glikogena v jetrih po aplikaciji česna.
Antiseptične in antibakterijske lastnosti česna so znane že stoletja. Zanj so občutljive mnoge vrste bakterij zaradi zaviranja sinteze ribonukleinske kisline in rodovi glivic zaradi zaviranja sinteze lipidov ter virusi- za učinek naj bi spet bil odgovoren alicin. Proti Candidi albicans je enako učinkovit kot nistatin.
V študiji so miškam injicirali rakave celice, predhodno izpostavljene česnovemu ekstraktu. V tej skupini mišk do 6 mesecev ni bilo smrtnega primera, medtem ko so miške, injicirane z neobdelanimi rakavimi celicami umrle znotraj šesnajstih dni. Domnevajo , da k tem inhibitornim učinkom prispeva reakcija alicina s sulfhidrilnimi skupinami, katerih koncentracija strmo narašča v rakavih celicah. Imunski odziv naj bi izboljšala tudi selen in germanij, ki jih v sledovih vsebuje česen.
Eterična olja v česnu razkužujejo sluznico dihal, redčijo gosto sluz in delujejo kot ekspektorans.
Česen zelo uspešno odpravlja črevesne zajedalce, zlasti podančice.
Povečuje tek, ker pospešuje izločanje želodčnega soka, hkrati pa pomaga pri žolčnih težavah.
Alicinu in derivatom se pripisuje tudi zaščitno delovanje na jetra.
Česen lahko štejemo za poceni, vendar učinkovito sredstvo za ohranitev telesnih in duševnih sposobnosti do visoke starosti.
Neželeni učinki
Je praktično nestrupen. V večjih količinah deluje dražeče na želodčno in črevesno sluznico.Potrebna je pazljivost pri pacijentih, ki se zdravijo z antikoagulanti, zaradi potencialnih interakcij. Znanih je nekaj primerov alergije na dotik po dolgotrajni poklicni izpostavitvi česnu.
Zdravilnih odmerkov česna naj ne bi zaužili tisti, ki se jim kri počasi strjuje, niti bolniki , ki se zdravijo z zdravili proti strjevanju krvi; kot začimba pa se lahko uporablja.
Pripravki
Povprečna dnevna doza je 4 g svežega česna ali gotovi pripravki s 4-10 mg aliina v obliki praškov, kapsul in podobno.
