Spoštovani, spletni naslov www.lekarna-kocevje.si uporablja piškotke, ki so namenjeni beleženju obiska. Spletna stran ne uporablja piškotkov, ki bi vsebovali vaše osebne podatke.
Ali dovolite uporabo piškotkov na tem spletnem naslovu?

Nasveti farmacevta

Dojenčki in samozdravljenje

Ko dojenček dobi vročino ali celo noč neutolažljivo prejoka, smo starši obupani, zaskrbljeni in se pogosto počutimo nemočno. Dojenček je majhno bitje, ki nam še ne zna povedati ali pokazati, kaj in kje ga boli, mogoče srbi, peče. Zato je pomembno, da starši poznamo načine, s katerimi lahko dojenčku olajšamo težave. Prepoznati pa moramo tudi situacije, ko je otroka potrebno odpeljati na pregled k zdravniku.

Driska

Driska ali diareja je povečanje količine, vodenosti in pogostosti iztrebljanja. Najpogosteje jo povzročijo okužbe z bakterijami, virusi, paraziti in glivicami. Driska spremlja tudi mnoge bolezni prebavil, kot so: celiakija, alergija na mleko, laktozna inteloranca in kronične črevesne bolezni.

Gliste pri otrocih

 Pripravila: Sonja Lovšin, farm. tehn.

Črevesni paraziti ali gliste so organizmi, ki se naselijo v človeškem črevesju. Lahko povzročajo nelagodje ali celo resno škodijo zdravju. Najpogosteje se s črevesnimi paraziti okužijo otroci v predšolskem obdobju, in sicer gre predvsem za okužbo s podančicami oz. otroškimi glistami. Pri otrocih so okužbe toliko pogostejše, ker si neumite roke velikokrat dajejo v usta. Prav tako  se okužba širi z uživanjem slabo opranega sadja ali zelenjave ter z onesnaženo vodo ali raznimi predmeti (skupne igrače).

Glivične okužbe nohtov

Onihomikoze so glivične okužbe nohtov, ki jih največkrat povzročajo dermatofiti, manj pogosti povzročitelji pa so kvasovke in plesni. Prizadenejo lahko tako nohte nog kot rok, praviloma napredujejo in redko izzvenijo same. Pomembno zmanjšujejo kakovost življenja, saj se okuženi soočajo z bolečinami pri hoji, težavami pri nošenju čevljev, spremembe na nohtih pa jih nemalokrat spravljajo v zadrego.

Gripa in prehlad

Zimski čas je čas prehladov, pojavi pa se tudi gripa. Prehlad in gripa sta virusni okužbi dihal, pri katerih gre za več simptomov in znakov, ki jih lahko lajšamo sami. Bolezni izzvenita praviloma v nekaj dneh.

Hemoroidi

Hemoroidi (imenujejo jih tudi zlata žila) so najpogostejše težave v predelu danke in zadnjika. Pri hemoroidih gre za razširitev venskega ožilja ob zadnjični odprtini.

Hemoroidi so pogosto obolenje, saj se z njimi vsaj enkrat v življenju sreča kar polovica odrasle populacije.

Izpadanje las

(Zapisala: Vesna Vidić, farm.tehn.)

Od približno 100 000 las jih normalno v enem dnevu izpade do 100. Izpadajo betičasti lasje, katerih življenjski ciklus se je iztekel in jih bodo nadomestili novi enaki lasje. Betičasti las lahko odpade pri umivanju ali med česanjem, lahko pa ga tudi izrine novi las.

Kaheksija

Pripravila: Barbara Somrak Levstek, mag. farm.

Izraz izvira iz grških besed »kakos« in »hexis«, kar bi lahko prevedli kot »slabo stanje«. Kaheksija je presnovno stanje, ki se pogosto razvije pri kroničnih boleznih. Razvoj kaheksije bistveno poslabša tako izide zdravljenja kroničnih bolezni kot bolnikovo kvaliteto življenja. Preprečevanje razvoja in zgodnje zdravljenje sindroma kaheksije je zato pomembno za zmanjšanje zapletov in učinkovitejše zdravljenje bolezni.

Ker je razumevanje kaheksije kot pomembnega dela kronične bolezni dokaj slabo razširjeno, so tudi profilaktični in terapevtski ukrepi velikokrat (pre)pozni in zato manj učinkoviti ali v najslabšem primeru neučinkoviti.

Kaheksija je kompleksen sindrom, ki se razvije kot posledica vnetnega stanja in je najpogostejša pri bolnikih z rakom. Spremlja pa lahko tudi številne druge kronične bolezni kot so: kronična srčna odpoved, kronična odpoved ledvic, jetrna odpoved, revmatoidni artritis, kronična obstruktivna odpoved pljuč, AIDS,...

Kaheksija vodi v izgubo puste in maščobne telesne mase ter v zmanjšanje zmogljivosti. Osnovna značilnost kaheksije je pomanjkanje energije in beljakovin, k čemur prispevata nezadosten vnos hranil in presnovne spremembe.

Če se pri rakavih oz. kroničnih bolnikih razvije kaheksija, to lahko pomeni slabši odziv na zdravljenje in posledično skrajšanje preživetja. Presnovna podpora bolnika je zato ključen podporni ukrep pri specifičnem zdravljenju.

Diagnozo kaheksije postavimo glede na izgubo telesne mase in ITM oziroma z direktno meritvijo mišične mase.

Pri bolnikih z rakom, kaheksijo razdelimo v 3 stadije:

  • Prekaheksija (izguba telesne mase < 5 %, anoreksija, presnovne spremembe)
  • Kaheksija (izguba telesne mase > 5 % ali telesne mase > 2 % in ITM<20 ali sarkopenija in izguba telesne mase > 2 %, pogosto znižan vnos hrane in sistemski znaki vnetja)
  • Nepovratna kaheksija – smrt (rakasta bolezen: prokatabolna ali neodzivna na protirakavo terapijo, nizka zmogljivost, pričakovano preživetje < 3 mesece)

Klasifikacija kaheksije v stadije omogoča izhodišča za hitro ukrepanje (prekaheksija) ali zgodnje zdravljenje simptomov (refraktarna ali na terapijo neodzivna kaheksija). V fazi prekaheksije je preprečevanje nadaljnjega razvoja kaheksije izjemno učinkovito in vodi tudi v učinkovitejše zdravljenje rakave bolezni. Zdravljenje kaheksije pričnemo takoj ob diagnozi, poteka pa vzporedno s specifičnim zdravljenjem rakave bolezni. V stanju refraktarne kaheksije so v ospredju ukrepi za obvladovanje simptomov.

Pri bolniku z rakom se metabolizem spremeni – razgradnja proteinov in razgradnja  maščob sta pospešeni, zavrta je izgradnja mišičnih proteinov, kar povzroči povečano izgubo puste mišične mase in maščobnih rezerv. Tudi metabolizem ogljikovih hidratov je  zaradi tumorske rasti spremenjen, pojavi se povečana produkcija glukoze v jetrih in zmanjša občutljivost perifernih tkiv za inzulin, kar se kaže v povišani vrednosti krvnega sladkorja.

Bolnik z rakom dnevno potrebuje več beljakovin kot zdrav človek, to je 1,2 do 2 g beljakovin na kg telesne teže na dan. V stanju presnovnega stresa se poveča potreba po aminokislinah.

Ogljikovi hidrati prinašajo telesu energijo. Bolnik z rakom potrebuje 3 g do 4 g na kg telesne teže na dan.

Maščobe so pomemben vir energije, esencielnih maščobnih kislin, za sintezo nekaterih hormonov in so vir v maščobah topnih vitaminov. Pri bolnikih z rakom so posebej pomembne omega-3 maščobne kisline (EPA-eikozapentanojska kislina), ki uravnavajo vnetni odziv organizma na rakasto bolezen, ki je pomemben vzrok izgube puste mišične mase pri bolnikih z rakom. Dodatek 1,4 – 2 g EPA dnevno izboljša zdravljenje bolnikov z rakom, če ima bolnik zadosten vnos hrane.

Sadje in zelenjava sta pomembna predvsem kot vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in prehranskih vlaknin. Priporočene dnevne količine so 400 – 650 g na dan. Bolnik naj zaužije v čim večji količini sveže sadje in zelenjavo.

Bolnik se mora pred pričetkom uživanja katerih koli prehranskih dopolnil vedno posvetovati z zdravnikom onkologom, ki ga zdravi, saj uživanje le-teh lahko pomembno vpliva na potek zdravljenja.

V primeru slabega apetita in prisotnosti neželenih učinkov zdravljenja in bolezni, ki vplivajo na zmanjšan vnos hrane pri bolniku, lahko živila za posebne zdravstvene namene pomembno energijsko in hranilno obogatijo vsakodnevno prehrano bolnika.

Bolniku z rakom na onkološkem zdravljenju se svetuje naj uživa hrano bogato z beljakovinami, ogljikovimi hidrati in kakovostnimi maščobami. Dnevno naj ima vsaj 5 sestavljenih obrokov in zaužije naj vsaj 1,5 litra tekočine. Uživa naj hrano, ki jo ima rad. Bolnik naj redno spremlja telesno težo in naj se v primeru hujšanja in prehranskih težav posvetuje z zdravnikom ali dietetikom, ki mu bosta tudi svetovala glede uživanja ustreznih živil za posebne zdravstvene namene in glede prehranskih dopolnil.

Pomembno je, da prehransko podporo pričnemo že ob diagnozi rakaste bolezni, jo nadaljujemo ves čas zdravljenja in po zaključenem zdravljenju oz. dokler pri bolniku obstaja tveganje za podhranjenost.

Kaj morate vedeti o receptu?

Recept je javna listina, ki jo na uradno veljavnem receptnem obrazcu izda zdravnik ali zobozdravnik. Institucija, pooblaščena za izdajo zelenih receptnih obrazcev, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), za izdajo belih receptnih obrazcev pa Inštitut za varovanje zdravja (IVZ).

Kašelj

V zimskem času je pogost spremljevalec prehladnih obolenj kašelj. Sicer je kašelj refleksni odgovor na draženje, ki ga lahko povzroča tujek, ki nehote zaide v naše dihalne poti. S pomočjo kašlja pa tudi želimo izkašljati odvečno sluz, ki se nabere v dihalih.

Lekarna Kočevje

Roška cesta 16
1330 Kočevje

Tel.1: +386 1 893 16 13
Tel.2: +386 1 893 16 14

Fax:   +386 5 915 61 49
E: info@lekarna-kocevje.si 

Delovni čas lekarne
pon - pet 7:00 - 19:00
sob 7:00 - 13:00

Dežurna služba
pon - pet 19:00 - 20:00
sob - ned 17:00 - 19:00
prazniki 17:00 - 19:00