Nega dojenčkove kože

Koža dojenčkov in majhnih otrok se razlikuje od kože odraslih.

• Dojenčkova površina kože je glede na težo sorazmerno večja v primerjavi s površino kože odrasle osebe.
• Koža majhnih otrok je petkrat tanjša od kože odraslih (tanjša je zlasti rožena plast).
• Poroženela plast je bolj hidratirana in zato bolj prepustna kot koža zdravih odraslih, je pa tudi občutljivejša in bolj nagnjena k izsušitvi.
• Varovalni hidrolipidni sloj, ki je sestavni del povrhnjice, je pri dojenčkih slabše grajen, saj je zmanjšano izločanje vseh kožnih žlez.
• Medcelične vezi so rahlejše kot pri normalni koži odraslih.
• Koža dojenčkov ne opravlja ustrezne zaščitne funkcije, zato tudi snovi iz okolja lažje prodirajo skoznjo.
• V prvih nekaj tednih po rojstvu je pH blizu 7 (nevtralni). Zaradi tega otroška koža ni sposobna kontrolirati rasti mikroorganizmov in je odpornost na okužbe manjša.
• Regulacija temperature z znojenjem še ne deluje popolno.
• Koža dojenčkov se hito izgrajuje in se hitreje obnavlja, zato poteka hitreje tudi celjenje in zdravljenje.

Procesi čiščenja kože morajo biti blagi. Kopanje je najlažja metoda čiščenja kože. Temperatura vode mora biti primerna – med 35 in 36 °C, primerno pa mora biti ogret tudi prostor (22 – 28 °C). Otroka kopamo od 5 do 10 minut z vodo ali pa dodamo blaga sredstva za umivanje. Uporabljati je potrebno trda mila, s katerimi umivamo telo in lase. V otroški negovalni kozmetiki svetujemo uporabo sindetov, to so trda mila s pH 5,5, ki združujejo posebno nežne sestavine, prilagojene občutljivi otroški koži. Kasneje, ko je dojenček star že nekaj mesecev, lahko svetujemo uporabo tekočih mil za telo in lase.

Če otroka ne moramo kopati, ga umivamo po delih. Umivamo nežno, najbolje z bombažno krpo. Ne smemo pozabiti na pregibe in predele, ki so težje dostopni.

Otroke, ki imajo gladko in neprizadeto kožo brez znakov vnetja, umivamo oziroma kopamo z blagimi sredstvi, namenjeni negi otroške kože. Biti morajo brez toksičnih substanc oziroma neagresivna, imeti morajo rahlo kisel pH in ne smejo dražiti vidnih sluznic.

Če imajo otroci suho kožo, nagnjeno k atopijskemu ali drugim dermatitisom, je še posebej pomembno, da uporabljamo izdelke brez konzervansov in parfumov.

Oljne kopeli, ki jih starši velikokrat uporabljajo, so primerne, kadar koža nima znakov vnetja. Po uporabi teh kopeli se namreč pri vneti koži poslabša klinična slika dermatitisa, lahko pa pride do sekundarne okužbe kože.

Otroka s suho kožo takoj po kopanju namažemo z negovalnimi sredstvi. Pri dojenčkih z normalno, lepo in gladko kožo dodatna nega in mazanje s kozmetičnimi pripravki nista potrebna.

Posebno skrbno je treba negovati plenični predel. Na to moramo biti predvsem pozorni v vročih poletnih dneh. Dojenčkovo spolovilo in predel zadnjice namažemo v tankem sloju z negovalnim mazilom (npr. hladilno mazilo), ga pustimo čim dlje odvitega, ta čas pa poskrbimo za igro in blago masažo. Ob pojavu pordele kože v pleničnem predelu je potrebno pogosteje menjati plenice in uporabljati dodatna negovalna sredstva, ki kožo pomirjajo, ščitijo, pospešijo regenaracijo (praška pasta, mazila s cinkom, z dekspantenolom ipd.). Če se izpuščaj v dveh do treh dneh ne prične izboljševati, svetujemo obisk pediatra.

Polona Benedik, mag. farm.