Dojenje je naravno, vendar pa je hkrati tudi umetnost in spretnost, ki se je moramo naučiti.
Prednosti dojenja so dobro znane in veljajo tako za otroka kot za mater. Dojenje namreč ni samo način prehrane dojenčkov, ampak omogoča tudi boljše povezovanje matere in otroka ter ščiti pred okužbami kot so gastroenteritis, vnetje srednjega ušesa in okužbe
zgornjih dihal.
Velikokrat se mora doječa mati soočiti s pojavom določene bolezni. Postavljena je pred dejstvo ali naj vzame zdravilo ali ne in katera zdravila lahko jemlje. Za razrešitev dvomov je nujno, da se obrne na zdravnika ali farmacevta.
Za zdravnika je nujno, da se prepriča ali je zdravljenje z zdravili zares potrebno in razišče tudi druge možnosti zdravstvene pomoči. Šele nato se odloča za najprimernejšo terapijo in iz skupine sorodnih zdravil predpiše najvarnejše. Ko presodi, da je zdravilo relativno varno oziroma je korist zdravljenja večja kot tveganje, je pomembno, da se pogovori z materjo o morebitnih neželenih učinkih na otroka, začasnem prenehanju dojenja z rednim izbrizgavanjem mleka iz dojk ter o jemanju zdravila neposredno po dojenju ali pred otrokovim spanjem, če je seveda to mogoče (na ta način dosežemo, da največje koncentracije zdravila v materinem telesu ne sovpadajo s časom dojenja).
V prvih mesecih življenja dojenčki še nimajo razvitih vseh lastnih presnovnih procesov, zato prejetega zdravila ne izločajo ustrezno in se jim začne kopičiti v telesu. Morebitno tveganje za dojenčka zaradi uživanja zdravil doječe matere se z njegovo starostjo običajno zmanjšuje, razen izjem. Tudi materino mleko in s tem povezana vezava zdravil se spreminja glede na dojenčkovo starost.
Za nekatera zdravila ali skupine zdravil je znano, da pri dojenih otrocih povzročajo resne zaplete. Nekateri od teh zapletov niso bili nikoli dokazani, ampak so posledica teoretičnih predpostavk. Kljub temu jih moramo upoštevati.
Skupina zdravil, pri kateri dojenje absolutno odsvetujemo, obsega naslednja zdravila:
- bromoktriptin ali ergotamin (ergot alkaloidi),
- zdravila za zdravljenje raka,
- litij,
- zdravila z jodom ali zlatom,
- radiofarmaki.
Peroralni kontraceptivi, ki vsebujejo estrogene in gestagene, povzročajo zmanjšano produkcijo mleka, zato doječim materam priporočamo, da jih (če niso amenoreične) pričnejo jemati vsaj takrat, ko že šest mesecev dojijo, še bolje pa po koncu dojenja.
Tudi uživanje ilegalnih drog ni združljivo z dojenjem, ker pomenijo neposredno nevarnost za otroka. Uporaba marihuane v prvem mesecu po rojstvu upočasni motorični razvoj otroka pri prvem letu starosti. Tudi druge droge (kokain, heroin, metadon) se izločajo v materino mleko in pri dojenčkih povzročajo znake odvisnosti in abstinenčnega sindroma. Poleg tega pa je dodatno motena normalna oskrba novorojenčkov in dojenih otrok zaradi občasno spremenjenega stanja zavesti mater – zasvojenk.
Kajenje doječe matere izpostavi otroka večji pogostosti okužb dihal in potencialnim rakotvornim snovem, čeprav so to lahko tudi posledica pasivnega vdihovanja cigaretnega dima in ne toliko posledica učinkov nikotina v materinemu mleku.
Alkohol prehaja v mleko (njegove koncentracije so v mleku podobne kot v plazmi). Veliki odmerki alkohola lahko delujejo na otroka sedativno, dolgotrajno izpostavljanje pa povzroči statistično značilno počasnejši psihomotorni razvoj otroka.
Viri:
G. Antolič, Ž. Novak-Antolič, Zdravila v času dojenja. Farmacevtsi vestnik 2002;53:5-9
K. Geršak, B. Bratanič, Zdravila v nosečnosti in med dojenjem, Ljubljana, junij 2005
Zdravila in dojenje, pripravili SFD in LZS ob Dnevu slovenskih lekarn, september 2005
