Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh in živalih.
Za zdravilo velja tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja ali da bi se določila diagnoza.
Originalno zdravilo je zdravilo, ki ga odkritelj patentno zaščiti. Patentna zaščita velja 20 let in v tem času se drugi proizvajalci zdravil ne smejo lotiti izdelave zaščitenega zdravila.
Ko veljavnost patenta poteče lahko začnejo zdravilo izdelovati tudi drugi proizvajalci, ki pa ga ne smejo tržiti pod istim imenom. Ta zdravila imenujemo generična zdravila. Generična zdravila so običajno cenejša.
Generično zdravilo je zdravilo, ki ima enako kakovost in količinsko sestavo, učinkovine in farmacevtsko obliko kakor referenčno zdravilo in čigar bioekvivalenca z referenčnim izdelkom je dokazana z ustreznimi študijami biološke uporabnosti.
Magistralno zdravilo je zdravilo, ki je izdelano v lekarni po receptu za določenega uporabnika.
Medsebojno zamenljiva zdravila so tista, ki jih organ, pristojen za zdravila, opredeli in objavi kot primerna za medsebojno zamenjavo, pri čemer upošteva, da mora biti pri teh zdravilih verjetnost nastanka klinično pomembnih razlik v učinkovitosti in varnosti ustrezno nizka oziroma zanemarljiva.
Vir:
Zakon o zdravilih.
Pravilnik o natančnejši opredelitvi, načinu razvrščanja , predpisovanja in izdajanja zdravil za uporabo v humani medicini.
